Po dolgem času, zopet nadaljujemo z našo rubriko |SREDIN INTERVJU|, kjer smo tokrat gostili mladinsko reprezentantko Veroniko Leški.
Veronika, kje so se pričeli vaši prvi rokometni koraki? Je bil kakšen poseben razlog za vaš začetek?
Začela sem trenirati v osnovni šoli, tako da v Kopru. Imeli smo krožek in večina sošolk se nas je prijavila, pa sem še jaz poskusila in mi je takoj postalo všeč.
Pa ste poskusili mogoče tudi kakšen drug šport?
Poskusila sem vse živo: atletiko, plavanje, judo, odbojko, ampak mi je bil rokomet preprosto najboljši. Verjetno zaradi kolektivnosti…. Ne vem. (smeh)
Teče že vaša četrta sezona med članicami Kopra. Kakšni so občutki, biti tako mlada med članicami ter obenem tudi ena od nosilk igre?
Da sem že pri 16. letih zaigrala za člansko ekipo, mi je v veliko čast in zadovoljstvo, s tem sem pridobila tudi veliko dodatnega znanja in izkušenj. Vesela pa sem, da sem dobila to priložnost in da mi trener ter tudi soigralke zaupajo, kljub temu da sem med mlajšimi v ekipi.
S Koprom že drugo leto zapored igrate v prvi ligi. Kakšne so ambicije kluba in igralk za naprej?
To sezono smo si postavili cilj obstanek v ligi, kar lahko potrdimo že pred koncem.. V bodoče pa si želimo poseči po kakšnem višjem mestu na lestvici.
In to je …
… vsaj kakšno mesto, dve višje. (smeh)
Kakšni so pogoji za ženski rokomet v Kopru? Vemo, da se bo moška članska ekipa letos, po vsega dveh letih nastopanja, skoraj zagotovo prebila do prve lige, in da imajo odličen podmladek. Kako pa je pri puncah?
Glede na bolj revno finančno stanje, lahko rečem, da za nas odlično poskrbijo. Uprava in vodstvo se močno trudijo, da poskrbijo za naše potrebe, kot so dvorana za treniranje, športna oprema, usposobljeni trenerji, itd. Kar jim zaenkrat dobro uspeva. Glede podmladka tudi mi nimamo večjih težav, saj imamo v klubu vse selekcije (od mlajših deklic naprej), po obalnih šolah pa potekajo tudi treningi mini rokometa.
Torej vse igralke verjetno igrate za “sok in sendvič“, ali pa ima kakšna tudi pogodbo? Glede na trenutno stanje v slovenskem rokometu je namreč, z izjemo najmočnejših, malo klubov, kjer bi se igralo vsaj polprofesionalno.
Tako je, vse igramo brezplačno, v klubu pa se trudijo, da bi v roku par let tudi to spremenili ter bi igralke prejemale vsaj minimalno plačilo.
… ki si ga definitivno zaslužite, pa četudi minimalno…
Da, glede na razmere v gospodarstvu, kaj dosti ne moremo pričakovati. Pa vendarle bi sponzorji lahko več vložili prav v rokomet, ki je v Sloveniji dokaj popularen in gledan šport.
V čem vi vidite največjo težavo, da ni financ?
Ponavadi sponzorji raje financirajo v moške športe, tudi v rokometu, ker je bolj gledan, atraktiven.
Je potem na obali premalo promocije ženskega rokometa?
Po mojem mnenju da, več bi bilo potrebno vlagati v ženski rokomet.
V letošnji sezoni ste zelo uspešni. do sedaj ste na šestnajstih tekmah zadeli 132 zadetkov, medtem ko ste v lanski sezoni na 27. tekmah zadeli 147 zadetkov. Najbolj uspešna pa je bila sezona 2011/12, ko ste zadeli 212 zadetkov. Imate mogoče že kakšne ponudbe drugih klubov v Sloveniji ali celo tujini?
Konkretne ponudbe še ni, so me pa neuradno že ”tipali”. Je pa res, da sem imela letos operativni poseg in 3 mesece nisem igrala ter se šele sedaj vračam nazaj v formo.
Pa imate željo po večjem, boljšem klubu?
Seveda si, kot verjetno vsaka igralka, tudi jaz to želim, saj bi tam poskusila svoje znanje še nadgraditi.
Imate mogoče kakšen poseben klub v mislih?
Ne.
Kako pa, kot mlada igralka, gledate na žensko državno prvenstvo?
Letos sta v ligi dve ekipi, ki izstopata, pri ostalih pa je na tekmah vse mogoče, kot naprimer na tekmi med Naklom in Piranom.
Kaj pa kvaliteta lige? Glede na rezultate Krima v letošnji evropski epizodi, ter v državnem prvenstvu se vidi, da je liga na dokaj nizkem nivoju, saj so še vedno visoke rezultatske razlike.
Da, v slovenski ligi večina igralk ne igra profesionalno, saj zraven rokometa se študirajo in delajo, zato je liga na takšnem nivoju kot je.
V kvalifikacijah za lansko svetovno prvenstvo ste bila izbrani za najboljšo igralko turnirja, kjer ste si Slovenke, po tesni zmagi nad Ukrajino, priborile nastop na prvenstvu. Kakšni so bili občutki ob uvrstitvi ter ob prejemu naziva najboljše igralke turnirja? Verjetno taka priznanja dajo dodaten zagon za trde treninge naprej.
Po zmagi v kvalifikacijah smo bile presrečne, saj smo vložile veliko truda ter trdega dela. občutki so bili seveda neopisljivi, res odlično! Dodatna nagrada je bil naziv najboljše igralke (MVP), zaradi katerega sem zelo vesela in ponosna, saj se to ne zgodi vsakemu. Za to pa se morem seveda zahvaliti puncam, s katerimi smo super sodelovale in se odlično razumele in mi brez njih kaj takega nebi uspelo.
Selektor mladinske reprezentance je Bojan Voglar, ki je sicer tudi trener v Zagorju. Slišati je, da je zelo strog trener, zato nas zanima, kako ga lahko ocenite kot igralka, kadar ste na reprezentančnih akcijah?
Hm (smeh)… Res je strog, rad ima red in disciplino, se pa včasih rad tudi pozabava.
Pa imate raje strogega trenerja, ki ima rad disciplino, ali vam bolj ustreza trener, kjer vendarle obstaja demokracija?
Odvisno, najlepše je, če je prisotno oboje.
Torej idealnega trenerja za vas skoraj ni?
Ni ga. (smeh) Vedno bo kakšnemu nekaj manjkalo (smeh)
Lani ste na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem osvojile 14. mesto in dosegle tri zmage ter šest porazov. Je bilo to pričakovano, ali ste hotele še kaj več?
Na svetovno prvenstvo smo odšle nekompletne, zaradi poškodb in šolskih obveznostih je kar nekaj igralk manjkalo. Mislim, da bi v celotni postavi lahko posegle tudi po višjih mestih.
Torej lahko na naslednjih prvenstvih računamo na vidnejše uspehe naših mladink?
Nevem… Odvisno od drugih. (smeh) Torej igralk, ki so na moji poziciji.
Imate mogoče kakšno vzornico od slovenskih reprezentantk ali reprezentantov?
Vzornika iz slovenskih vrst ravno nimam, všeč mi je veliko igralk in igralcev. Izven Slovenije pa sta mi pri srcu Andrea Lekič in Anita Gorbicz.
Za konec se vam iz strani portala Rokomet.net zahvaljujemo za vzet čas ter iskrene odgovore. Imate za konec kakšno sporočilo za naše bralce in bralke, rokometaše in rokometašice?
Povedala bi samo, naj vztrajajo pri tem kar jih veseli, in da se s trdim delom, trudom lahko veliko doseže.
Pripravil/Foto: Grega Likozar